GDPR – E-mail marketing

Pošiljanje novic in e-poštno trženje sta stalni del spletnega trženjskega vesolja. V osnovi velja načelo, da je obdelava prepovedana, razen če je mogoča avtorizacija, tudi za osebne podatke, ki se uporabljajo za pošiljanje e-pošte. Obdelava je dovoljena le v skladu s Splošno uredbo o varstvu podatkov (GDPR), če je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, dal privolitev ali obstaja druga pravna podlaga. To bi lahko bilo na primer ohranjanje zakonitega interesa upravljavca za pošiljanje e-poštnega trženja. Uvodna izjava 47 Splošne uredbe o varstvu podatkov izrecno navaja, da zakon velja tudi za obdelavo osebnih podatkov za neposredno trženje kot zakoniti interes upravljavca.

Poleg tega bi bilo mogoče tak interes videti na primer, če obstaja ustrezno in sorazmerno razmerje med posameznikom, na katerega se nanašajo osebni podatki, in upravljavcem. To bi lahko bil primer, če je posameznik stranka upravljavca ali je v njegovi službi. Zato veliko kaže na to, da je e-poštno trženje dovoljeno brez privolitve, vsaj za obstoječe stranke. Če ima podjetje upravičen interes za ‘hladno’ klicanje prek e-poštnega trženja, se trženjska e-poštna sporočila lahko pošiljajo potencialnim strankam brez privolitve. Da ne bi prejemal nadaljnjih informacij prek novic ali e-pošte, mora stranka, ki jih prejema, le ugovarjati obdelavi za namene trženja. V skladu s členom 21(2) in (3) GDPR ima posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, vedno pravico ugovarjati obdelavi osebnih podatkov za neposredne trženjske namene. Če posameznik ugovarja, mora upravljavec prenehati obdelavo za trženjske namene, vendar še vedno lahko obdeluje podatke za druge namene, npr. za izvajanje pogodbe. Legitimni interes upravljavca za obdelavo podatkov za trženjske namene nikoli ne more prevladati nad ugovorom posameznika. Vendar pa je treba upoštevati, da v skladu s členom 95 Splošne uredbe o varstvu podatkov to velja za vse namene, povezane z varstvom podatkov, razen če posebna pravila z enakim regulativnim obsegom vsebuje direktiva o e-zasebnosti (glej tudi uvodno izjavo 173). Posledica je, da je e-poštno trženje trenutno dovoljeno le s privolitvijo zadevnih strank (člen 13(1) direktive 2002/58/ES). Treba bo počakati in videti, ali bo prihajajoča uredba o e-zasebnosti zagotovila večjo jasnost glede tega vprašanja.

Ne glede na to, ali podjetje svoje tržne ukrepe nato utemeljuje na svojem zakonitem interesu ali na podlagi privolitve, se mora upravljavec držati pravice posameznika, na katerega se podatki nanašajo, do obveščenosti. Vsebina teh informacij je odvisna od uporabljenega razloga za utemeljitev. Prosimo, zavedajte se, da lahko obstajajo določeni dodatni nacionalni zakoni (npr. zakon o konkurenci), ki so lahko nekoliko strožji ali ki lahko nalagajo dodatne omejitve.